Kako si pripravimo domači kefir

Kaj je domači kefir

Domači kefir je rahlo gazirani fermentirani mlečni napitek, podoben jogurtu, kateri je nastal pred približno 2000 leti na Kavkazu. Je eden najstarejših mlečnih fermentov, ki obstajajo. Beseda Kefir izhaja iz turške besede “Keif”, ki opisuje stanje “občutek dobrega”. To je mleko, fermentirano pri sobni temperaturi z zrnci kefirja (približno 24 ur). Ima veliko čudovitih koristi za zdravje. Pitje kefirja učinkuje pozitivno na naše zdravje, krepi odpornost in povečuje energijo. Poleg tega pa je zelo osvežilen. Okus je podoben okusu tekočega jogurta Za razliko od jogurta se vsa laktoza v kefirju prebavi takoj ob zaužitju. Nekatere beljakovine pa se razgradijo tako da ga lahko uživajo tudi preobčutljivi na mleko. Kefir je idealno živilo za otroke, starostnike in ljudi s prebavnimi motnjami

Učinki kefirja na zdravje

  • Domači kefir ima izjemno vsebnost hranil. V kefirju dobimo pahljačo zdravstvenih prednosti za ljudi v različnih zdravstvenih stanjih. Poleg koristnih ‘probiotičnih’ bakterij in koristnih kvasovk vsebuje kefir minerale in esencialne aminokisline, ki pomagajo telesu pri dejavnostih zdravljenja in obnove. Popolne beljakovine se delno prebavijo in jih telo lažje izkoristi.
  • Triptofan, ena od aminokislin, ki je vsebuje kefir, je dobro poznan po pomirjujočih učinkih na živčevje. Ker poleg tega vsebuje še velike količine kalcija in magnezija – oba bistvena minerala za zdravje živčnega sistema. Vključevanje kefirja v prehrano prinese še posebej pomirjujoč učinek na živce.
  • Poleg visoke vsebnosti vitaminov B12, B1 in K, je kefir odličen vir biotina, vitamina B, ki pomaga telesu pri absorbciji preostalih vitaminov skupine B, kot je folna kislina, pantotenska kislina in B12. Ohranja zadostni vnos vitaminov skupine B zajema vse od uravnavanja delovanja ledvic, jeter in živčnega sistema, do lajšanja težav s kožo, povečane energije. Kefirjeva visoka vsebnost fosforja – drugega najmočneje zastopanega minerala v našem telesu – pomaga izkoriščati ogljikove hidrate, maščobe in beljakovine za celično rast, vzdrževanje in energijo.
  • Ob rednem uživanju ustvarjajo naravno prisotne bakterije in kvasovke nekakšno simbiozo, s čemer obnavljajo našo črevesno floro in povečujejo našo imunsko sposobnost. Med sposobnostmi obnavljanja nam kefir: – pomaga uravnavati naš ‘notranji eko sistem’ za povrnitev zdravja in obnovitev imunitete.
  • – zagotavlja dodatno nego nosečnicam in doječim materam,
  • – prispeva k zdravju imunskega sistema in pomaga krepiti bolnike z AIDS-om, sindromom kronične utrujenosti, herpesom in rakom,
  • – deluje pomirjujoče na živčni sistem in pomaga mnogim, ki trpijo za motnjami spanja, depresijo in motnjami pozornosti in hiperaktivnostjo,
  • – pomaga urejati vse vrste črevesnih težav, pospešuje gibanje črevesja, zmanjšuje napenjanje in vetrove, ustvarja bolj zdrav prebavni sistem. Pri terapiji z antibiotiki nam vzpostavlja ravnovesje v prebavnem traktu,
  • – zavira nezdravo hrepenenje po hrani.

Primerjava kefirja s jogurtom

  • Kefir in jogurt sta kultivirana mlečna izdelka. Vsebujeta pa različne vrste koristnih bakterij. Jogurt vsebuje prehodne koristne bakterije, ki čistijo prebavni sistem in zagotavljajo hrano prijateljskim bakterijam, ki so naravno prisotne v našem telesu. Kefir v bistvu kolonizira prebavni trakt, kar nam jogurt ne omogoča. Kefir vsebuje še več glavnih družin koristnih bakterij, ki jih v jogurtu običajno ne najdemo: Lactobacillus Caucasus, Leuconostoc, pa družini Acetobacter in Streptococcus. Vsebuje še koristne kvasovke, kot sta Saccharomyces kefir in Torula kefir, ki nadvladata, nadzorujeta in iz telesa izločata škodljive patogene kvasovke, kot nekakšna čistilna služba, ki počisti in ojača črevesje. Telo postane učinkovitejše v obrambi pred patogeni kot je E. coli in črevesnimi paraziti. Kefirjeve aktivne kvasovke in bakterije zagotavljajo večjo prehransko vrednost od jogurta, s tem, da pomagajo pri prebavljanju hrane in ohranjanju čistoče in zdravja črevesnega okolja. Delci kefirja so manjši od jogurtovih, zato jih lažje prebavljamo.

Sami si pripravimo domači kefir

Za pripravo kefirja potrebujemo:
• stekleno ali plastično posodo.
• kefirjevo gobico (zrna)
• mleko
• cedilo
Kefir lahko naredimo iz kateregakoli surovega mleka: kravjega, kozjega, ovčjega, kobiljega ali kokosovega. Katerokoli vrsto že izberete je važno, da je to surovo, neobdelano mleko. Kefirjevo gobico (zrna) zmešajte z mlekom.

  • Čas, temperatura in količina kefirjeve gobice so pomembni dejavniki, ki določajo gostoto in okus vašega kefirja. V toplejših poletnih mesecih je kefir pripravljen za uživanje po 18 urah. Če ga pustimo predolgo na sobni temperaturi, se bo zgostil in se sčasoma začel spreminjati v sir in sirotko. Če je vaš kefir “grudast” in prekisel, ste ga pustili predolgo stati. Biti mora kremast, rahlo gostejši od mleka. Koliko kefirjeve gobice morate uporabiti, boste ugotovili po nekaj poskusih. Če uporabimo preveč kefirjeve gobice, bo postopek nastanka kefirja prehiter in bo prekisel. Prilagodite si količino in čas dokler ga ne dobite po svojem okusu.
  • Kefirjevo gobico pred zaužitjem odstranimo (odcedimo) in jo dodamo novi količini mleka.
  • Pri pripravi kefirja ne smemo uporabiti kovinskih predmetov.

About the author

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja